Hrvate skrbi lestvica, ki bi jim morala biti v ponos. Na prvem mestu Slovenija

Evropska agencija za okolje (EEA) je v torek objavila podatke o čistosti kopalnih voda držav članic Evropske unije (ter Albanije in Švice) v letu 2025.

Kar 96 odstotkov od 22.289 kopalnih točk, vključenih v raziskavo, je doseglo vsaj minimalne standarde čistosti kopalne vode, pri čemer je agencija ocenjevala čistost tako morskih voda kot voda v rekah in jezerih.

V evropskem povprečju je bilo slabih 85 odstotkov kopalnih voda ocenjenih z oceno odločno. Na Cipru, ki je zasedel prvo mesto, so oceno odlične čistosti prejele prav vse kopalne vode.

Kakšno pa je stanje v Sloveniji – in kakšno pri naših južnih sosedih? Pri slednjih so se zaradi izsledkov prižgali rdeči alarmi.

Slovenci pri vrhu, Hrvati razočarani

V Sloveniji je bilo leta 2025 odlične kakovosti 75,5 odstotka vseh kopalnih voda, kar jo uvršča na 21. mesto med 29 državami. Hrvaška se je z 12. mestom odrezala bolje, saj je bilo z odlično oceno ocenjenih 86,2 odstotka kopalnih voda.

A kot kaže, naši južni sosedi s tem niso zadovoljni. Po poročanju hrvaških medijev gre za precejšen zdrs, saj je Hrvaška od lani, ko je (za leto 2024) dosegla 5. mesto po čistosti kopalnih voda, torej padla za 7 mest. Dolga leta je bila celo v samem vrhu, in sicer na 3. mestu, poroča Index.hr.

Še večje skrbi povzročata ločena podatka o čistosti morskih ter celinskih kopalnih voda. Hrvaška je po čistosti morskih kopalnih voda pristala na 13., po čistosti celinskih pa kar na 22., v tem primeru predzadnjem mestu.

Slovenija se je tukaj izkazala veliko bolje. Pri celinskih vodah je sicer le za nekaj mest prehitela Hrvaško in se znašla na 19. mestu, medtem ko je, kar se tiče čistosti morskih voda, dosegla zavidljiv rezultat, 1. mesto na vrhu lestvice. Tega si deli s Ciprom in Litvo, vse tri države so imele leta 2025 odlično kakovost na prav vseh merilnih mestih morskih kopalnih voda.

Kako padec na lestvici pojasnjuje hrvaški strokovnjak

Padec kakovosti oziroma čistosti kopalnih voda na Hrvaškem po pisanju Indexa ni bil popolnoma nepričakovan, saj je bil tak trend prisoten že v zadnjih letih, predvsem zaradi množičnega turizma, vključno z obsežnim navtičnim turizmom.

Kljub temu tako velikega padca ni pričakoval nihče. Dr. Slaven Jozić s hrvaškega Inštituta za oceanografijo in ribištvo je za Index pojasnil, da je slab rezultat deloma posledica načina obdelave podatkov vzorčenj in izračunavanja statistik. Letos namreč veliko več hrvaških kopališč še ni bilo razvrščenih na lestvici, saj zanje ne obstaja dovolj dolgo obdobje vzorčenja – kljub temu pa so vštete v celoten vzorec ter zato slabšajo statistiko.

To so večinoma nove plaže, na katerih se vzorčenja za zdaj izvajajo le občasno. "Vzorčenje je plačljivo, zato ga investitorji včasih financirajo, včasih pa ne. Te plaže so najverjetneje vse odlične kakovosti. Če pa ni sistematičnega spremljanja, jih EEA ne bo uvrstila med plaže z odlično kakovostjo, čeprav bodo še vedno vključene v skupno statistiko," je razložil.

Meri se mikrobiološko, ne pa tudi kemično onesnaženje

Kot pojasnjuje Index, EEA v vsakoletni raziskavi vodo vzorči pred kopalno sezono in med njo, nato pa v laboratoriju preverja prisotnost dveh skupin bakterij: E. coli in črevesnih enterokokov.

Te so najboljši pokazatelj, da je voda morda onesnažena s fekalijami, na primer iz kanalizacije, greznic, živinskega gnoja ali površinskega odtekanja po močnem deževju. Zato jih imenujemo indikatorske bakterije.

Po evropskih pravilih Direktive o kopalnih vodah se voda razvršča v štiri kategorije: odlična, dobra, zadovoljiva in slaba.

Ocena ni rezultat zgolj enega vzorčenja. Razvrstitev temelji na podatkih iz tekoče sezone in treh predhodnih let, v tem primeru iz obdobja 2022–2025. To zagotavlja stabilnejšo sliko, saj kratkotrajno onesnaženje po močnem nalivu ne bi smelo povsem spremeniti ocene posamezne plaže.

Slika o čistosti voda pa ni popolnoma celovita, saj evropska direktiva naslavlja predvsem mikrobiološko onesnaženje, ne pa tudi kemično, kot je prisotnost pesticidov, farmacevtskih ostankov, hranil, spojin PFAS (t.i. "večne kemikalije") ali mikroplastike.

"Odlična" kopalna voda torej, tako Index, pomeni, da je voda po predpisanih mikrobioloških merilih varna za kopanje. Ne pomeni pa, da je celoten ekosistem brezhiben ali da ni izpostavljen drugim okoljskim pritiskom.